minoriti [latinsko fratres minores, ‘manjši bratje’], tako je Frančišek Asiški imenoval red, ki ga je ustanovil. Ime minoriti je ohranila najstarejša od treh vej reda, manj strogi konventualci; ti se posvečajo tako molitvi kot oznanjanju vere. Nosijo črno redovno obleko s kapuco in belim pasom; 1517 je bila potrjena ločitev od strožjega redu observantov (frančiškanov; 1525 so se od njih ločili še kapucini). – V slovenske dežele so minoriti prišli že 1225 (Gorica); sodili so pod avstrijsko provinco (ustanovljena 1235); od 1600 delitve na več provinc in kustodij: štajersko (samostani na Ptuju, v Celju, Mariboru in Slovenski Bistrici), koroško (Beljak, Volšperk) in kranjsko z Julijsko Krajino (Ljubljana, Gorica, Trst, Grljan); piranski in koprski samostan sta sodila v dalmatinsko oz. padovansko provinco. Končno 1972 ustanovljena samostojna provinca sv. Jožefa; zdaj je v Sloveniji 15 minoritskih redovnih hiš.
Dostopnost