mehanika [latinsko], nauk o gibanju in mirovanju teles in vplivu sil na telesa. Newtonova mehanika togega telesa se razdeli na dinamiko, ki preučuje gibanje teles, in statiko, ki preučuje ravnovesja sil in je poseben primer dinamike. Glavna naloga dinamike je izdelava enačb za matematični opis gibanja. Kinematika obravnava gibanje telesa ne glede na vzroke zanj. Mehanika teles, ki se pod vplivom zunanjih sil deformirajo, delimo na nauk o trdnosti, nauk o elastičnosti, hidromehaniko in aeromehaniko. Statistična mehanika obravnava sisteme z velikim številom delcev, kot so npr. molekule ali atomi v plinih (kinetična teorija plinov). Relativistično mehaniko uporabljajo, če se hitrosti teles približajo svetlobni hitrosti. Ozira se na zakone posebne relativnostne teorije, predvsem na spremembe mase, dolžine in časov. Newtonova mehanika je v njej mejni primer, ko so hitrosti zelo majhne v primerjavi s svetlobno hitrostjo. Postavke klasične mehanike, kot je zveznost fizikalnih količin, v mikrofiziki ne veljajo več. V takšnih primerih uporabljajo metode kvantne mehanike.
Dostopnost