pena, koloidna disperzija plina v kapljevini ali trdni snovi. Tekoča pena nastane pri vpihovanju ali vmešavanju plina (npr. zraka) v kapljevino, v kateri so raztopljene snovi s primerno površinsko napetostjo (mila, saponini, oleinske kisline, omakala). Pri tem se v kapljevini zadržijo številni zračni mehurčki, ki jih med sabo ločuje tanka, lamelasta plast kapljevine. Tekoča pena ima (v primerjavi s kapljevino) zelo veliko površino in veliko sposobnost adsorpcije. Uporablja se za čiščenje, npr. preprog, oblazinjenih predmetov in penastih mas. Zaradi velike prostornine, ki jo zasede razmeroma majhna masa snovi, se uporablja v gasilnih aparatih (prekrije in zaduši ogenj). Pri obdelavi odpadnih voda preprečijo nastanek pene s protipenilci oz. antipenilci (maščobe in maščobna olja, parafin, silikonska olja, razl. alkoholi in estri ogljikove kisline), ki prekrijejo mejno ploskev med kapljevino in plinom ter s tem preprečijo nastanek pene. Preprečevanje penjenja je potrebno npr. pri barvanju (flota, barvna flota), emulzijah, destilaciji. Trdna pena je lahek material, v katerem zračne mehurčke obdajajo stene iz elastične (penasta guma) ali plastične (umetne snovi) snovi; ta se med izdelavo strdi (s polimerizacijo, kondenzacijo, kemijskimi reakcijami, ohlajanjem). Trdno peno uporabljajo za obloge, čistilne gobe, kot nadomestilo za spužve, kot lahek embalažni material, za toplotno in zvočno izolacijo v gradbeništvu (plinasti beton, penasti beton), kot lahek konstrukcijski material (penasti aluminij, penasto steklo).
Dostopnost