okno,
1. gradbeništvo: zasteklena odprtina v steni za osvetljevanje in zračenje prostora. Sestavni deli: slepi okvir (podboj), z razklanimi sidri pritrjen v zid, s pripiro ali brez; gibljiva okenska krila z žlebiči za kitanje, letvami in zasteklitvijo, z odkapom iz lesa, aluminija, železa ali plastike za odvod vode ob dežju; na straneh špalete, zgoraj previs, spodaj pa zunanja in notranja okenska polica, parapet pa pod njima do tal; kovinsko okovje za razl. načine odpiranja okna; okensko ostenje je zunanja obroba iz naravnega ali umetnega kamna. Boljšo toplotno in zvočno izolacijo dosežemo z dvojnim, kasetnim ali sklopljenim oknom, pa tudi z varnostnim steklom.

Sorodna gesla: izolirna stekla | lina | mansardno okno | navojnica | odkap | okence | ostenje | parapet | podboj | previs | pripira | sidro | slepi okvir | špaleta | varnostno steklo | volovsko oko
2. fizika: odprtina, ki prepušča le določene delce ali sevanja.

Sorodna gesla: časovno okno | sevanje
3. informatika: angleško window, del računalniškega zaslona, navadno omejen s pravokotnim okvirom, v katerem je prikazan en dejaven program ali eno dejavno opravilo.

Sorodna gesla: zaslon
4. elektrotehnika: uporabno področje dušenja kot funkcije valovne dolžine za prenos uporabljene svetlobe (optična informacijska tehnika).

Sorodna gesla: dušenje
5. geologija: pokrovno okno, tektonsko okno, zaradi erozije nastala odprtina v geološkem pokrovu, v njej je razgaljena geološka podlaga pokrova.

Sorodna gesla: pokrov


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek