samoupravljanje, politična in gospodarska ureditev Jugoslavije 1950–90; njen glavni tvorec E. Kardelj; v prvem obdobju je bilo delavsko samoupravljanje uvedeno najprej v gospodarske družbe (prešle so iz državne v t. i. družbeno last) in javne zavode; pozneje je sistem samoupravljanja postal temelj organiziranja celotne družbe (ustava 1974 in zakon o združenem delu 1976) in naj bi omogočal demokratično odločanje ter konec oblastne vloge KPJ oz. ZKJ. Čeprav je sistem v gospodarstvu omogočal večjo prilagodljivost kot centralizirano državno upravljanje, ni odpravil temeljnih napak socialističnega gospodarstva. Uvedba izredno zapletenega delegatskega sistema je s popolno odpravo neposrednih volitev komunistični stranki v resnici omogočila monopol nad oblastjo. Jugoslovanska gospodarska kriza v 80. letih, propad socializma v državah v. bloka in razpad Jugoslavije so zapečatili usodo samoupravljanja; samoupravljanje so nekaj časa tudi mnogi zahodnoevropski levičarji videli kot idealni model (T. Benn).
Dostopnost