pravo (latinsko ius), skupnost pravnih norm, ki predpisujejo, dovoljujejo ali prepovedujejo ravnanje v državni skupnosti; pravne norme so opremeljene s sankcijami; te nastopijo v primeru kršitve pravne norme. – Pravo se vsebinsko deli na več področij; tradicionalne pravne panoge, ki so se izoblikovale na evropskih univerzah, so ustavno, upravno, civilno, delovno, kazensko in mednarodno pravo.

Ius in sorodni termini

ius canonicum kanonsko pravo (cerkveno pravo)
ius civile civilno pravo
ius cogens kogentno pravo (ki ga udeleženci razmerja ne morejo spreminjati); nasprotno ius dispositivum
ius divinum božje pravo
ius gentium mednarodno pravo
ius humanum človeško pravo
ius sanguinis državljanstvo: o državljanstvu odloča državljanstvo staršev in ne rojstni kraj
ius soli državljanstvo: o državljanstvu odloča kraj rojstva in ne državljanstvo staršev
ius strictum določno pravo, pri odločanju ni mogoče upoštevati načela pravičnosti; nasprotno ius aequum


Sorodna gesla: filozofija prava | javno pravo | jurisprudenca | partikularno pravo | sankcija | slovensko pravo | sociologija prava | ustavno pravo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek