čarovnice, ženske (delno tudi moški, predvsem v naravnih verstvih), ki naj bi služile Bogu sovražnim silam (demoni, hudiči). Vera v sporazum in ljubimkanje z demoni, v letenje in »čarovnije« takšnih čarovnic ustreza predstavam šamanov o duhovih pomočnikih, potovanju duš in spreminjanju v živali. Čarovnice uporabljajo čare, ki naj bi škodovali ljudem in živalim. Krščanstvo je vero v čarovnice najprej obsodilo kot pogansko; v 14. st. se je iz Španije razširil val preganjanja čarovnic, ki je še posebej prizadel zelo lepe ali zelo grde ženske. Na desettisoče so jih mučili in sežgali na grmadi.
V novejši etnologiji čarovništvo prištevajo k črni magiji. Predstave o čarovništvu pri mnogih ljudstvih vrednotijo kot izraz socialnih napetosti in nasprotij v družbi.

Sorodna gesla: afrodiziak | graje | inkvizicija | Klek | magija | praznoverje | šaman | škodoželjno čaranje | Valburgina noč | wicca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek