koncentracija [latinsko],
1. psihologija: mentalna napetost, zbranost pozornosti.

Sorodna gesla: dekoncentracija | pozornost
2. gospodarstvo: kopičenje gospodarske moči. Koncentracija je tako proces kot tudi rezultat nekega procesa; 1. koncentracija podjetij, rast deleža velikih podjetij v primerjavi z deležem majhnih in srednjih kot posledica razmeroma hitrejše rasti velikih podjetij in tudi združevanja podjetij v koncerne in kartele. Stopnja koncentracije se statistično meri z ugotavljanjem deleža velikih podjetij v številu zaposlenih, prometu ali proizvodnji na ravni celotnega gospodarstva (narodnogospodarska koncentracija) ali posameznih panog (panožna koncentracija); običajno je tudi merjenje s krivuljo koncentracije; 2. koncentracija dohodka, povečanje stopnje neenakosti glede na dohodek v korist prejemnikov višjih dohodkov; 3. koncentracija premoženja, povečanje deležev premoženja v rokah manj lastnikov. Proti koncentraciji dohodka in premoženja sta usmerjeni sodobna socialna in davčna politika z ukrepi prerazdelitve dohodka in premoženja (npr. progresija); proti pretirani koncentraciji podjetnikov, ki bi lahko bistveno omejila ali izključila koncentracijo v gospodarstvu, pa je usmerjena politika varstva konkurence in zatiranja nelojalne konkurence.

Sorodna gesla: dekartelizacija | finančni kapital | kartel | koncern | krivulja koncentracije | nelojalna konkurenca | oglaševanje | progresija | protitrustovska zakonodaja | teorija cen
3. kemija: razmerje med količino topljenca (raztopljene snovi) in celotno količino raztopine; izraženo v volumskih ali utežnih enotah. Navedemo lahko npr. težo raztopljene snovi v cm3 ali litru topila; število molov, raztopljenih v enem litru raztopine (molarna raztopina); število tujih atomov v 1 mln. atomov (oznaka ppm), pri plinih največkrat volumski odstotki.

Sorodna gesla: normalna raztopina | ppm | rotacijski uparjalnik | zakon o učinkovanju mas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek