Termania - Veliki splošni leksikon

Panama (uradno ime República de Panamá, Republika Panama), najjužnejša država v Srednji Ameriki, med Kostariko in Kolumbijo.

časovni pas	srednjeevropski čas – 6 ur
površina	75.517 km2, S–J 60–180 km, V–Z 700 km
prebivalstvo	2,8 mln., 37 preb./km2, letna rast 1,9 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto	Panamá, 474.000 preb., na tihooceanski obali (Panamski zaliv), v bližini vstopa v prekop
upravna razdelitev	9 provinc, ki jih vodijo guvernerji, in avtonomno indijansko območje
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), OAS, SELA
uradni jezik	španski; sporazumevalni jezik tudi angleščina; Indijanci govorijo svoja narečja
denarna enota	balboa (oznaka PAB); vzporedno v obtoku ameriški dolar, bankovci so samo dolarski

Naravne razmere
Panama je na skrajnem jv. in najožjem delu srednjeameriškega kopenskega mostu. Na najožjem (46 km) in najnižjem delu (Panamska zemeljska ožina) so 1914 odprli Panamski prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Srednjeameriške Kordiljere se v Panami od Z (v Volcánu Barú visoke do 3478 m) proti V znižujejo. Vzhodno od območja ob prekopu (visoko do 80 m) se nadaljujejo do 1000 m visoka hribovja (Cordillera de San Blas idr.), ki obdajajo proti Tihemu oceanu odprto nižavje v pokrajini Darién. Pred močno razčlenjeno obalo je več sto otokov. Prevladuje tropsko podnebje z veliko relativno vlažnostjo zraka in povprečno letno temperaturo 23–27 °C; letno nihanje temperature je majhno. Karibska obala in jv. deli države, ki so pod vplivom sv. pasatov, dobivajo vse leto veliko padavin (do 4500 mm), na tihooceanski strani pa se menjavajo sušna in deževna obdobja (do 2000 mm padavin). Približno polovico ozemlja pokrivajo gozdovi; na dobro namočeni karibski obali in v Dariénu je tropski deževni gozd, ki na višjih območjih prehaja v gorski gozd. Na območjih z izrazitim deževnim in sušnim obdobjem ob Tihem oceanu prevladujejo vlažni ali sušni gozdovi, ki ob deževju ozelenijo, in deloma savane. Na močvirnih obalah so mangrove.

Prebivalstvo
Več kot 60 % prebivalcev je mesticev (v jz. provincah do 90 %), 15–20 % je črncev in mulatov, predvsem na obali. Belci (ok. 10 %) so večinoma španskega rodu; prebivalstvo ob strateško pomembnem Panamskem prekopu je večinoma vojaško osebje z državljanstvom ZDA. Indijanskih prebivalcev je ok. 8 % (predvsem Gvajmijci in Kuni); živijo odmaknjeno v tropskih gozdovih in rezervatih, tako da se je njihova tradicionalna kultura ohranila bolje kot v drugih srednjeameriških državah. V Panami živi tudi azijska manjšina (2 %). Večina Panamcev je katoličanov, drugo so protestanti (6 %), pri Indijancih še deloma njihova tradicionalna verstva. Obvezno šolanje traja od 7. do 15. leta. Nepismenih je v povprečju 12 %, na podeželju je ta delež veliko večji. Poleg državne in katoliške univerze v glavnem mestu (ustanovljeni 1935 in 1965) od 1982 še tehnična univerza.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1983 (zadnja sprememba 1994: razpustitev oboroženih sil) je Panama predsedniška republika. Predsednika države, ki je hkrati tudi najvišji nosilec izvršne oblasti, volijo za pet let na splošnih volitvah; v njegovi pristojnosti je imenovanje in razpuščanje vlade. V parlamentu je 72 poslancev, ki jih prav tako neposredno izvolijo za pet let. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče. Območje Panamskega prekopa je od 1982 pod pravno pristojnostjo Paname. V Panami ni splošne vojaške obveznosti.

Gospodarstvo
Temelj panamskega gospodarstva so storitvene dejavnosti, povezane z delovanjem Panamskega prekopa. Velik del dohodka prinašajo promet skozi prekop in z njim povezane storitvene dejavnosti ter (do konca 1999) izdatki državljanov ZDA na območju prekopa; s prometom skozi prekop je povezan tudi turizem (ladje na turističnih križarjenjih). Drugi pomemben vir dohodka je 1953 vzpostavljeno prosto carinsko območje v Colónu ob vstopu v prekop z atlantske strani, danes eno najpomembnejših trgovinskih središč na svetu. Zaradi liberalne bančne in davčne zakonodaje se je Panama razvila v mednarodno finančno središče; v glavnem mestu je sedež številnih podružnic tujih bank. Kmetijstvo zaposluje okoli tretjino aktivnega prebivalstva. Obdelovalne površine zavzemajo 20 % ozemlja, večinoma so pašniki (predvsem govedoreja). Za lastne potrebe pridelujejo riž, koruzo, gomoljnice in fižol, za izvoz pa banane, sladkorni trst, kavo, kakav in kokosove orehe (deloma na velikih plantažah). Obalno ribištvo je usmerjeno v lov kozic in rarogov (za tržišče v ZDA), tunov in sardel. Gozdarstvo je skromno, predvsem zaradi težke dostopnosti gozdov; selektivno sekajo le plemenite vrste lesa (mahagonij, cedrovina). Rudarstvo je skromno; rudna nahajališča (baker, molibden, cink, zlato, srebro idr.) so še slabo raziskana in so večinoma na težko dostopnih območjih. Tudi industrija je slabo razvita; proizvajajo predvsem živila, pijače in blago za splošno porabo na domačem trgu. Na prostem carinskem območju v Colónu prevladujejo podjetja elektronske, kemijske, farmacevtske in tekstilne industrije.
Prometno omrežje je slabo razvito, dobro le na območju prekopa. Sklenjenega železniškega omrežja ni; najpomembnejša železniška proga poteka vzporedno s prekopom. Najpomembnejši cesti sta hitra cesta na območju prekopa in panameriška cesta. Zaradi nizkih davščin in manj strogih predpisov ter socialne zakonodaje so v Panami registrirane številne ladje iz drugih držav, tako da je panamsko trgovsko ladjevje nominalno eno največjih na svetu. Mednarodno letališče je v. od glavnega mesta.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	11,3 mlr. USD, 4020 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 7 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 76 %
uvoz (2001, ocena)	6,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	5,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	7,6 mlr. USD

Zgodovina
Današnje ozemlje Paname je 1513 raziskoval Španec Vasco Núñez de Balboa. 1542 so ga dodelili podkraljestvu Peru, 1821 se je priključilo republiki Velika Kolumbija, ki jo je ustanovil S. Bolívar. 1879–89 neuspel poskus F. de Lessepsa, da bi v Panami zgradil prekop. 3.11.1903 je Panama postala avtonomna republika; sporazum z ZDA o dograditvi prekopa in ustanovitvi Območja Panamskega prekopa, ki naj bi bilo do 2000 pod suverenostjo ZDA. Prekop so odprli 1914. 1968 je prišla z državnim udarom na oblast hunta narodne garde pod vodstvom generala Omarja Torrijosa Herrere. Ko je Torrijos 1981 umrl v letalski nesreči, je politično oblast prevzel poveljnik narodne garde M. A. Noriega. Na volitvah 1989 je zmagala opozicijska Demokratska zveza pod vodstvom G. Endare. Noriega, ki so ga sodišča v ZDA že 1988 obtožila trgovanja z mamili, je volitve protizakonito razveljavil. 20.12.1989 so vojaško posredovale ZDA; Noriego so ujeli in izročili sodnim oblastem v ZDA, Endaro, zmagovalca na volitvah, pa priznali za zakonitega predsednika države. Na predsedniških volitvah 1994 je zmagal kandidat Demokratične revolucionarne stranke (PRD), E. Pérez Balladeres; novo vlado sestavlja tudi nekaj neodvisnih ministrstev. 1994 je parlament sprejel sklep o razpustitvi oboroženih sil; država ima le še policijske enote. Septembra 1999 so za predsednico izvolili Mirelo Mocoso de Gruber, 31.12.1999 pa je Panama uradno prevzela celoten nadzor nad Panamskim prekopom.

Sorodna gesla: Barú | Bolívar, Simón | Chiriquí | Darién | Endara, Guillermo Galimany | Lesseps, Ferdinand de | Noriega, Manuel Antonio | Otoki biserov | Panamá | panameriška cesta | Panamski prekop | Pérez Balladares, Ernesto | San Blas | San Blas

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek