elektroterapija [grško], uporaba električnega toka pri zdravljenju (predvsem pri boleznih mišic in živcev) s polaganjem elektrod na telo. Galvanizacija (enosmerni tok) in faradizacija (nizkofrekvenčni izmenični tok) delujeta na živčne celice vzburjajoče. Visokofrekvenčni izmenični tok, ki se uporablja pri diatermiji (dolgi valovi) in zdravljenju s kratkimi valovi, pa povzroči zvišanje temperature v tkivih. Posebne oblike: elektrokonvulzivno zdravljenje, iontoforeza.
Dostopnost