madžarska vinorodna območja in vina, od 3. st. pr. n. š. do 10. st. n. š. se je na tem ozemlju zvrstilo veliko narodov (Kelti, Rimljani, Slovani) do prihoda Madžarov konec 9. st. Rimljani so v začetku pripomogli k širjenju trte ob Donavi in Tisi, v srednjem veku pa so se menjavala za vinogradništvo boljša obdobja s slabimi, zlasti je bil slab vpliv turških vpadov. V 16. st. so bila že zelo znana vina iz Tokaja. Tako je v času tridentinskega koncila (1562) škof Drašković poklonil tokajsko vino papežu. Po razmeroma dobrem 17. in 18. st. so se v 19. st. razširile nevarne bolezni in trtna uš in močno prizadele vinogradništvo. Prva obnova ob izbruhu prve svetovne vojne še ni bila končana, druga obnova se je začela po 1950 in je bila po sortimentu in kakovosti vin bolj usmerjena k namiznim vinom, namenjenim za izvoz v ZSSR. Zdaj zmanjšujejo površine za namizna vina in se preusmerjajo h kakovostnemu sortimentu za izvoz na zahod. Vinogradi obsegajo še 85.000 ha (2002), pridelek 5,940.000 dt grozdja in 3,500.000 hl vina (2000). Poraba je 27 l na prebivalca, izvoz 400.000 hl (2001). Pridelajo več belih vin (58 %) kot rdečih in rdečkastih (38 %). Najpomembnejše domače sorte:
bele: ezerjo, furmint (šipon), hárslevelü (lipovina), leanka, keknyelyü idr.; rdeče: kekfrankos (modra frankinja), kadarka, kevedinka. Poleg teh je vedno več površin zasajenih s tujimi svetovnimi sortami. Večina vin je še vedno namiznih. Za kakovostna mora grozdje doseči vsaj 17 % sladkorja (10 % alkohola). Pomembna so vina iz prezrelega grozdja s plemenito gnilobo, pridelana okoli mesta Tokaj (tokaj), vedno močnejša je tudi proizvodnja penečih se vin (4 % vseh vin).
Vinorodno območje se deli na štiri velike vinorodne regije in 20 vinorodnih okolišev: Panonska nižina/Veliko madžarsko nižavje: veliko ravninsko območje med Donavo in Tiso, zasajeno v glavnem z domačimi sortami, večinoma pridelujejo namizna vina; severni Dunántúl: območje od slovenske oz. avstrijske meje do Balatona; pridelujejo večinoma dobra sortna bela vina; južni Dunántúl: območje j. od Balatona do meje s Hrvaško. Pomembna so bela in rdeča kakovostna vina okoli mest Pécs in Villany; severna Madžarska: območje na SV, kjer sta najbolj znani območji Eger (Egri bikaver) in Tokaj (Tokaj szamorodni, Tokaj aszu).

Sorodna gesla: furmint | hárslevelü | kadarka | keknyelyü | kevedinka | leanka | Madžarska | modra frankinja | tokaj | vinogradniška območja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek