monokromator [grško], naprava za izločanje izbrane valovne dolžine iz sevanja ali izbrane energije iz curka delcev: 1. iz bele svetlobe, ki vsebuje širok pas valovnih dolžin, izrežejo ozek pas enobarvne (monokromatske) svetlobe, npr. z monokromatorjem s prizmo; 2. za izločanje delcev enake energije uporabijo dve prekinjevali; na dveh mestih periodično zapirata pot curka in prepustita le tiste delce, ki potujejo z izbrano hitrostjo.
Dostopnost