oddaja v zavod za varstvo in zdravljenje (obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu), varnostni ukrep, ki ga sodišče izreče neprištevnemu storilcu kaznivega dejanja samostojno, bistveno zmanjšano prištevnemu pa poleg kazni zapora. Sodišče izreče ta varnostni ukrep, če na podlagi teže storjenega kaznivega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi storilec na prostosti lahko storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu. Sodišče ustavi ukrep, ko ugotovi, da nadaljnje zdravljenje in varstvo v zavodu nista več potrebna. Sodišče mora po preteku enega leta vsako leto znova odločiti, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zavodu še potrebna. Za neprištevnega storilca kaznivega dejanja ukrep lahko traja največ deset let, za bistveno zmanjšano prištevnega pa največ toliko kot izrečena kazen zapora. Poleg tega varnostnega ukrepa lahko sodišče izreče tudi prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov.
Dostopnost