mejoza [grško], delitev jedra celic, ki poteka pri dozorevanju spolnih celic (gamete) in omogoči reduciranje dvojnega (diploiden) števila kromosomov v enojno (haploiden). Mejoza je sestavljena iz dveh zaporednih delitev. I. redukcijska delitev ima enake faze kot mitoza, le da je profaza močno podaljšana in razdeljena še na dodatne podfaze. Nukleoli in jedrna ovojnica so tudi v profazi I. delitve ohranjeni, kromosomi se začnejo spiralizirati in s tem krajšati, sproži se tudi konjugacija homolognih kromosomov, ki se najprej med seboj vzdolžno približajo, potem pa še povežejo. V tem času je že mogoče razločiti po dve kromatidi v vsakem kromosomu, tako da se s konjugacijo med seboj povežejo po štiri kromatide (stadij tetrad). Po dve in dve sestrski kromatidi istega kromosoma sta v tetradi med seboj povezani s centromerom. Nesestrski kromatidi homolognih kromosomov v tetradi se lahko med seboj prekrižata (hiazma) in si izmenjata določen odsek (prekrižanje). Profazi sledi prometafaza, v kateri razpadejo jedrna ovojnica in nukleoli, potem pa se v metafazi in anafazi tetrade razporedijo in razdelijo podobno, kot se med mitozo razdeli kromosom iz dveh kromatid. Namesto razhajanja kromatid se v anafazi I. redukcijske delitve razhajajo homologni kromosomi, zato nastaneta dve haploidni jedri. Interfaza med I. in II. redukcijsko delitvijo je kratka, v njej se dedni material ne podvoji. II. redukcijska delitev poteka enako kot mitoza, v anafazi se ločita še sestrski kromatidi kromosoma. Končni rezultat mejoze so tako štiri haploidne celice. Z oploditvijo se v zigoti ponovno vzpostavi diploidno število kromosomov.
Dostopnost