sol, 1. splošno:[sôl] 1) soli. 2) kratka označitev za kuhinjsko sol; v prazgodovinski dobi so jo pridobivali iz rastlinskega pepela, iz vrelcev, morske vode; poznala so jo vsa poljedelska ljudstva, ne pa tudi lovska, pri katerih je mesna prehrana pokrivala potrebo po soli. Sol je ena najstarejših dobrin, s katerimi so trgovali. Pojmovanja o tem, da ima sol čistilno moč in varuje pred težavami, izhajajo še iz mazaških pratik. V verskih obredih ima sol pomembno vlogo pri krstu in kot velikonočna jed. Pridobivanje in trgovanje s soljo je bilo že od nekdaj obdavčeno; za boljši nadzor nad trgovanjem so deželni gospodje od srednjega veka pa do 19. st. v te namene gradili posebne poti, t. i. solne poti.
Sorodna gesla: kamena sol | kamnine in zemljine | kuhinjska sol | luženje | rudarstvo | soli | solnica2. kemija:[sól] tekoča oblika koloidnega disperznega sistema (koloid), v kateri se koloidni delci lahko gibljejo. Razlikujemo aerosole (tekoča snov dispergirana v plinasti) in liosole (tekoča snov dispergirana v drugi tekočini). Z izkosmičenjem oz. koagulacijo lahko vsaka sol pride v gel, nasproten postopek (tj. peptizacija) pa je možen le pri nekaterih snoveh (t. i. reverzibilni koloidi). Pri nekaterih sistemih se gel spremeni v sol že s pretresanjem ali ob majhni spremembi temperature. Prehajanje gela v sol (in nazaj) imenujemo tiksotropija.
Dostopnost