Kašmir (Kashmīr [kašmír]), pokrajina v z. delu Himalaje, med Afganistanom, kitajskim Sinkiangom in Tibetom; na J Kašmirska kotlina, skoznjo teče zgornji tok reke Jhelum. Na S sega do osrednjega gorskega venca Himalaje in do Karakoruma; 222.236 km2, več kot 8 mln. preb., povečini muslimani. Od 1947 je razdeljen med tedaj nastali državi Indijo in Pakistan; zaradi tega nenehni konflikti. V Indiji je večji del, tj. zvezna država Džamu in Kašmir (več kot 100.000 km2); del te je tudi rodovitna Kašmirska dolina s (poletnim) glavnim mestom Srīnagar (pozimi je prestolnica mesto Jammu). Pakistan si je prisvojil sz. del (78.932 km2), skrajni sv. del (del Ladaka, 42.735 km2) pa je zasedla Kitajska. Kašmir je bil nekdaj poletno pribežališče v Indiji živečih Evropejcev. V rodovitnih dolinah pridelujejo riž, koruzo, oljno repico in zelenjavo. V gorah redijo koze, ki dajejo cenjeno kašmirsko volno.
Zgodovina: Kašmirju so do sredine 14. st. vladali hinduistični, potem islamski kralji, v 16. st. je pripadal mogulski državi, v 18. st. Afganistanu, v 19. st. pa je bil vključen v sikhovsko državo; 1846 so ga zasedli Britanci. Zdajšnji kašmirski spor je nastal 1947, ko se je hinduistični maharadža pridružil indijski zvezni državi, muslimanski del Kašmirja pa je ostal v Pakistanu. Zato je med Indijo in Pakistanom izbruhnila vojna; po začasnem premirju se je vnovič razvnela januarja 1966. Po posredovanju sovjetskega predsednika vlade Kosigina je bil v Taškentu dosežen sporazum o ustavitvi spopadov, kljub temu pa problem ni razrešen. Po 1990 se je okrepilo gibanje za neodvisnost Kašmirja, čeprav si manjši del upornikov še vedno prizadeva za pripojitev k muslimanskemu Pakistanu. Meja med Indijo in Pakistanom zdaj poteka po razmejitveni črti, zadnji večji spopad med državama pa je izbruhnil 2002 in vojno med državama so komaj preprečili.
Dostopnost