sulica, pehotno orožje, ki ima na koncu 4–5 m dolgega droga ostro kovinsko konico. Uporabljali so jo na več načinov (metanje, nabadanje, udarjanje in zbijanje s konja). Napade konjenice so ustavljali tako, da so stale sulice poševno (jež), v boju z nasprotnikovo pehoto pa so jih držali v vodoravni smeri (falanga). Uporabljali so jih v antiki, v 16. in 17. st. pa je postala celo eno glavnih orožij pehote.