cikel citronske kisline (citratni cikel, Krebsov cikel), zaporedje kemijskih reakcij, v katerem se v človeški, živalski in rastlinski presnovi dokončno razgradijo mnoge snovi. 1937 so ga hkrati odkrili H. A. Krebs, C. Martius in F. Knoop. Potek: oksalocetna kislina v celici reagira z ocetno kislino (aktivirano s koencimom A) v citronsko kislino. S pretvorbo (prek cisakonitinske in izocitronske kisline) nastane z dehidracijo (odcepitev vodika) oksaljantarna kislina; od nje se odcepi ogljikov dioksid in nastane α-ketoglutarna kislina. Ta se ob odcepitvi ogljikovega dioksida in hkratni dehidraciji spremeni v jantarno kislino. Jantarna kislina dehidrira v fumarno, iz te pa po odcepitvi vode nastane jabolčna kislina. Po dodatnem dehidracijskem koraku slednja preide v oksalocetno kislino, ki znova reagira z aktivirano ocetno kislino in krog se ponovi. V ciklu nastali ogljikov dioksid pomeni glavnino izdihanega ogljikovega dioksida. Odcepljeni vodik vežejo encimi in ga prenesejo v dihalno verigo, kjer se s kisikom postopoma spoji v vodo. Cikel citronske kisline je pomemben, ker sprošča vodik za dihalno verigo, v kateri se sprosti največ energije. Če bi vpletene snovi izgorele naenkrat, bi se dobljena energija izgubila iz organizma kot toplota. S postopnim izgorevanjem v več majhnih korakih pa se pribl. 40 % energije uporabi za nastanek adenozintrifosfata. Ker razgradnja ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin zagotavlja aktivirano ocetno kislino, po drugi strani pa vmesni produkti vstopajo tudi v druge reakcijske poti, je cikel citronske kisline osrednje stičišče presnove. Ustrezni encimi zanj so v mitohondrijih.
Dostopnost