1. Brandenburg [brándənburg-], nemška zvezna dežela v Severnonemškem nižavju, 29.479 km2, 2,6 mln. preb., glavno mesto Potsdam; pokrajina pleistocenskih ledeniških nanosov s čelnimi morenami in pradolinami. Značilno menjavanje suhih, peščeno-ilovnatih vzpetin in mokrotnih, deloma zamočvirjenih dolin s številnimi jezeri. Kmetijstvo mogoče le zaradi umetnega odvodnjavanja in izsuševanja. Brandenburg se deli na pokrajine Prignitz, Uckermark, Havelland, Mittelmark, Fläming, Dolnja Lužica. Glavni kmetijski pridelki oves, rž, krompir, v nižinah prevladuje živinoreja, v višjih legah na suhih peščenih tleh borovi gozdovi. Ponekod intenzivno pridelovanje sadja (Werder, Potsdam, Guben) in zelenjave (okolica Berlina, Teltow). Nekaj rjavega premoga (Dolnja Lužica, Fürstenberg an der Oder), železarstvo, tekstilna industrija. Dobra prometna povezanost, predvsem po rečnih prekopih (Laba–Havel, Odra–Spree, Hohenzollerski prekop, Finowski prekop idr.).
Zgodovina: pred preseljevanjem ljudstev so tam živeli Semnonci, nato so območje poselila slovanska plemena. Slovani med spodnjim tokom Labe in Odro so morali med vladavino Karla I. Velikega plačevati tribut Franciji, sredi 9. st. so se tega otresli. Cesarja Henrik I. in Oton I. Veliki sta deželo znova osvojila 940 (škofija Brandenburg ustanovljena 948). Po uporu Slovanov 983 so bili Nemci za stoletje in pol izrinjeni z območja v. od Labe, le Altmark je ostal nemški. Med vladavino Alberta I. Medveda, ki se je 1144 postavil za mejnega grofa Brandenburga, so Nemci spet zavzeli območje. Po izumrtju knežje rodbine Askanijcev 1320 je Ludvik Bavarski deželo priključil k svoji posesti, pozneje jo je odstopil sinu Ludviku. Veliko zmedo je 1348 povzročil lažni prestolonaslednik (lažni Valdemar). Zlata bula 1356 je potrdila volilni naslov brandenburških grofov. Cesar Karel IV. je za svoje sinove Brandenburg 1373 odkupil od Wittelsbachov. Od sredine 14. st. so deželo izkoriščale premočne plemiške družine. Razmere so se izboljšale šele, ko je bil 1411 gradiščan Friderik VI. Nürnberški iz družine Hohenzollerjev postavljen za namestnika (volilni naslov 1415) v Brandenburg, 1539 reformacija. V tridesetletni vojni je bila dežela opustošena, ponoven vzpon brandenburško-pruske dežele med vladavino Friderika Viljema Velikega, ki je uvedel absolutizem. Z vestfalskim mirom 1648 je Brandenburg dobil del Pomorjanske (Hinterpommern) s Camminom, Halberstadt in Minden ter razpolagalno pravico do Magdeburga.
Dostopnost