spremenljivke, 1. matematika:spremenljive količine (variable); v zapisu funkcije y = f(x) je x neodvisna spremenljivka in y (od nje) odvisna spremenljivka.
Sorodna gesla: abscisa | funkcija | odvisna spremenljivka2. fizika:spremenljivke stanj, veličine, ki natančno opisujejo stanje termodinamskega sistema (termodinamika). Idealni plin opišemo s tremi spremenljivkami stanj: prostornine, tlaka in temperature. V splošnem so potrebne še druge spremenljivke stanj, ki so med seboj neodvisne ali odvisne. Medsebojno odvisnost spremenljivk stanj matematično opisuje enačba stanj (npr. tlak v idealnem plinu je enolična funkcija temperature in prostornine). Sprememba stanja je fazni prehod snovi v drugo agregatno stanje (npr. taljenje, izparevanje, zmrzovanje), ki je lahko reverzibilen (obrnljiv) ali ireverzibilen (neobrnljiv). Pri faznem prehodu ostane ena ali več spremenljivk stanj nespremenjenih (npr. pri izparevanju temperatura in tlak). Grafični prikaz enačbe stanj je ploskev stanj ali diagram stanj.
Sorodna gesla: diagram stanj | eksperiment | enačba stanj | idealni plin | parni tlak | ploskev stanj | stanje | termodinamika3. astronomija:zvezde, ki spreminjajo (periodično ali nepravilno) svoj sij pa tudi druge karakteristike, kot so temperatura ali prostornina (utripanje). Pomembne skupine spremenljivk: kefeide (zvezde tipa δ Kefeja) spreminjajo sij s periodami 1–50 dni; najkrajše periode (manj kakor en dan) imajo zvezde tipa RR Lire, imenovane po takšni spremenljivki v ozvezdju Lira; dolgoperiodične spremenljivke (zvezde tipa Mira) imajo periode 100–700 dni in se imenujejo po takšni spremenljivki, zvezdi Miri v Kitu; nepravilno ali polpravilno spreminjanje sija nastopa pri zvezdah tipa RW Voznika in pri mnogih novah; eklipsne (pomračitvene) spremenljivke so dvozvezdja, v katerih se zvezdi pri kroženju za opazovalca z Zemlje med seboj občasno deloma ali popolnoma prekrivata; posledica je periodično spreminjanje sija, npr. pri zvezdi Algol.
Dostopnost