fina struktura, delitev spektralnih črt v množico tesno skupaj ležečih črt (spekter). Npr.: energija elektronov v atomski lupini je odvisna predvsem od privlačne sile atomskega jedra, v atomskem spektru pa vidimo močne črte, ki ustrezajo prehodom med stanji (npr. Balmerjeva serija). Zaradi razl. vplivov, kot so npr. Coulombova interakcija (elektrostatična) med posameznimi elektroni, sklopitev med lastno (spin) in tirno vrtilno količino, zunanja električna in magnetna polja, pa je ta energija (in z njo spektralne črte) za posamezne elektronske ravni malenkostno spremenjena. Iz posameznih spektralnih črt nastanejo tesno ležeče črtne skupine (razcep spektralnih črt). Pri računanju teh črt je pomembna Sommerfeldova konstanta fine strukture (A. Sommerfeld) α ≈ 1/137. Tudi magnetni moment atomskega jedra (jedrska fizika) vpliva na elektrone in povzroča nadaljnji razcep spektralnih črt. Ker je veliko šibkejši, je tudi razcep, ki ga imenujemo hiperfina struktura, nadvse majhen. Opazimo ga le s spektrometrom z zelo dobro ločljivostjo.
Dostopnost