Bejrut (Bayrūt [bájrut]), glavno mesto Libanona, 1,2 mln. preb. (aglomeracija 1,9 mln.). Pred izbruhom državljanske vojne, ki je ohromila gospodarsko in kulturno življenje v mestu in pognala del prebivalcev v beg, je bil Bejrut (ob Haifi) največje pristanišče na tem delu sredozemske obale, predstavljal je glavna vrata za blagovni promet Sirije; z Damaskom je povezan s cesto prek gorskega prelaza in ozkotirno železnico, z mestom Homs v Siriji pa z glavno železnico, pomembno letališče; kulturno središče jz. Azije s tremi univerzami in drugimi visokimi šolami, narodna knjižnica in narodni muzej, pomembne založbe in tiskarne; izvozno pristanišče za olivno olje, sadje, rozine, bombaž in svilo. Sedež številnih patriarhatov in krščanskih misijonov.

Zgodovina: Bejrut je bil feničansko, selevkidsko (Berytos) in rimsko pristanišče, trgovsko središče, 635 so ga osvojili Arabci, v 12. st. začasno zasedli križarji, 1517–1918 turški, do 1941 upravno središče francoskega mandatnega ozemlja, od 1943 glavno mesto; od sredine 70. let zelo razdejan zaradi državljanske vojne in vojaških posegov Izraelcev in Sircev.

Sorodna gesla: Biblos | Damask | ESCWA | Homs | Jeita | Libanon | Sidon | Tripolis


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek