ligatura [latinsko],
1. jezikoslovje: kompendij, način okrajšave, kjer ni nobena črka izpuščena, pač pa dve ali več črk grafično povežemo med sabo; pri tem je možna grafična sprememba črk. Obstajajo štiri vrste ligature: 1. litterae columnatae (črke v stolpcu), 2. litterae inseratae (črka je vpisana v prostoru druge črke), 3. litterae implexae (prepletene črke), 4. nexus litterarum (del prve črke je že sestavni del druge).

Sorodna gesla: okrajšava
2. medicina: podvezanje krvnih žil (pri operaciji za ustavljanje krvavitve) ali jajcevodov (pri sterilizaciji).

Sorodna gesla: Deschampsov šivalnik | krvavitev | sterilizacija
3. glasba: lok, ki veže dve enako visoki noti (največkrat prek taktnice), pomeni pa, naj ton traja do skupne vrednosti not; v menzuralni notaciji pomeni povezavo več tonov v eno notno oznako; označuje legato izvajanje.

Sorodna gesla: cezura | legato | lok | menzuralna notacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek