1. loto [italijansko], družabna igra: vsak igralec dobi enega ali več večjih listkov, razdeljenih na 15 polj, v vsakem polju je napisana po ena številka od 1 do 90; vodja igre na slepo vleče iz škatle listke s številkami drugega za drugim. Kdor izklicano številko najde na svojem listku, jo pokrije z izklicanim listkom. Zmaga tisti, ki prvi pokrije vsa polja na svojem listku.

Sorodna gesla: bingo
2. loto, številčna loterija z javnim žrebanjem, npr. šest številk (iz skupnih 49). Kdor na svojem listku prečrta vsaj tri izžrebane številke, dobi denarno nagrado.

Sorodna gesla: loterija | športna stava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek