Nubija, stepska in puščavska (kamnita puščava) pokrajina v sv. Afriki (antični Kuš); razteza se med Asuanom v Zgornjem Egiptu in Kartumom v Sudanu ter Rdečim morjem na V in Nilom na Z, 550.000 km2, 3,5 mln. preb. Nubijska puščava je v s. delu planotasta pokrajina iz apnenca in peščenjaka; precej je prepredena s suhimi dolinami. Na skrajnem V (Rdečemorsko hribovje, Red Sea Hills) se vzpenja do 2200 m visoko. Bajudska stepa v j. delu proti J prehaja v tropsko travno savano. Nubijci so deloma živinorejski nomadi. Redijo kamele, koze in ovce. V poljedelstvu so najpomembnejši pridelki proso, koruza, stročnice in čebula, poseben pomen pa ima pridelovanje datljev; pridelovati pa jih je mogoče samo v dolini ob Nilu. Med mineralnimi surovinami so najpomembnejši zlato, srebro in poldragi kamni.

Sorodna gesla: Bajudska puščava | Etiopija | Kuš | Meroë | Nubijci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek