tunelski pojav, pojav, pri katerem se kvantni delci znajdejo na drugi strani potencialne plasti, čeprav nimajo dovolj energije, da bi jo prešli. To je mogoče ponazoriti s predstavo o počasi vozečem avtomobilu, ki se nenadoma znajde na drugi strani hriba. Njegova energija ne zadošča za vzpon čez hrib, tako da se zdi, kot da je peljal skozi predor. Ta na videz protislovni pojav razloži z načelom nedoločenosti kvantna mehanika: delec se na prepovedanem območju mudi tako kratek čas, da je nedoločenost polne energije večja od njegove kinetične energije. Snovno valovanje (lahko ga pripišemo vsakemu delcu) lahko delno vstopi na takšno »prepovedano območje«. Del valovanja ga lahko preide, preostanek pa se odbije. Na tunelskem pojavu temeljijo številni atomarni procesi, npr. razpad atomskih jeder ob oddaji delcev alfa. Delci alfa uidejo skozi potencialni prag jedra, čeprav nimajo za to potrebne energije. Zdi se, kakor da so se potencialni oviri izognili in zleteli skozi predor v njej. Tunelski pojav izkorišča npr. tunelska dioda.
Dostopnost