centrifugalna sila (v tehniki sredobežna sila), navidezna (sistemska) sila, ki nastopa pri kroženju telesa ali gibanju v zavojih in je posledica delovanja centripetalne sile (sredotežna sila) ter vztrajnosti telesa. Opazovalcu na vrtečem se telesu se zdi, da ga proč od osi vrtenja vleče skrita sila. Centrifugalna sila nastopa zaradi vztrajnosti, s katero se telo upira spreminjanju (velikosti in smeri) hitrosti; pri kroženju se namreč smer gibanja stalno spreminja. Če učinek centripetalne sile (npr. vrvice, na katero je pritrjeno krožeče telo), nenadoma preneha, izgine tudi centrifugalna sila: telo se odtlej giblje premočrtno, tangencialno na prvotno krožnico (npr. pri metu diska). Centrifugalna sila je po velikosti enaka centripetalni sili. Sorazmerna je z razdaljo telesa od središča vrtenja, kvadratom kotne hitrosti in z maso telesa. Na tem temelji centrifuga, s katero ločujejo lažje od težjih delcev. Pri rotaciji telesa okrog osi, ki ni njegova simetrijska os, nastopijo t. i. centrifugalni momenti, ki povzročajo tresenje vrtečih se strojnih delov. Zaradi centrifugalne sile, ki nastopa pri vrtenju, se gladina kapljevine ob steni posode dvigne in ima v prerezu obliko parabole.
Dostopnost