plinska analiza (plinometrija), področje kemijske analize, ki se ukvarja z ugotavljanjem sestave plinov glede na vrsto in količino posameznih sestavin. Pred plinsko analizo je treba ugotoviti vrste plinov s sistematičnim predtestom (ugotavljanje gorljivosti, vonja, barve, reakcij z določenimi reagenti). Za kvantitativno plinsko analizo uporabljajo t. i. plinske birete. Plin, ki je v njih, prihaja zaporedoma v stik z absorbirajočimi tekočinami. Na podlagi preostanka plina sklepajo o prostornini absorbiranega sestavnega dela (Orsatov aparat). Pri fizikalnih metodah plinske analize merijo lomni količnik svetlobe (interferometer), pri električnih meritvah toplotno prevodnost, lahko pa ugotavljajo obarvanje reagentov ali indikatorjev po reakciji s plinom, npr. v Drägerjevem aparatu za odkrivanje sledov plinov; aparat je sestavljen iz črpalke in ustrezne reagenčne cevke. Reagenčni cevki odžagajo oba zataljena konca, nato pa en konec vtaknejo v odprtino črpalke. Proizvajalec predpiše (za vsako vrsto cevke) število pritiskov na meh črpalke; pri vsakem pritisku na meh se prečrpa skozi cevko 100 cm3 zraka. Na podlagi dolžine obarvanega stolpca v reagenčni cevki je mogoče sklepati o koncentraciji plina. V avtomatiziranih aparatih (analizni avtomati) fotoelektrični merilniki takšne barvne spremembe kvantitativno ovrednotijo. Plinska analiza je pomembna pri opozarjanju na nevarnost (jamski plin, svetilni plin) in tehničnem nadzoru odpadnih plinov (npr. plinov, ki nastajajo pri gorenju, plavžnih plinov pri pridobivanju železa).
Dostopnost