Köln [kéln], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, ob Renu, sredi Kölnskega zatoka, 968.000 preb.; številne cerkve v romanskem slogu (sv. Pantaleon, sv. Apostoli, sv. Marija, sv. Gereon, sv. Martin), stolnica (visoka gotika, začetek zidave 1248, končana 1880), ostanki rimske naselbine. Zvezni uradi, sedež nadškofije, univerza (ustanovljena 1388, opuščena 1798, spet ustanovljena 1919), visoke in strokovne šole, Inštituti Maxa Plancka, zvezdarna; gledališče, knjižnice, muzeji, filharmonija, živalski in botanični vrt. Pomembno industrijsko središče, mdr. avtomobilska, kemijska, strojna, elektroindustrija; založništvo, banke, zavarovalnice; prometno križišče, letališče Wahn, osem mostov čez Ren; sejemsko in kongresno mesto; znan po karnevalu.
Zgodovina: ok. 16 pr. n. š. keltska naselbina Ubier, 50 n. š. rimski legijski oporišči in rečno pristanišče s statusom mesta pod skupnim imenom Colonia Claudia Ara Agrippinensium, središče rimske province Germania Inferior. V 3. st. je bilo na desnem bregu Rena v neposredni bližini urejeno mostišče Divitiacum (Deutz). Oboje, mesto in mostišče, so 353 uničili Alemani in Franki, od 456 frankovska posest. – Ostanki iz rimske dobe: deli stavb, Dionizov mozaik, deli delavnic (lončarstvo, predelava kovin, usnjarstvo). Pod korom v stolnici ostanki razkošnih frankovskih grobov iz 6. st., v katerih so našli izdelke iz dragih kovin. – Že 313 sedež škofije, 795 nadškofije, hkrati središče cerkvene province. Od konca 11. st. se je mestno prebivalstvo zaman skušalo osvoboditi oblasti škofov. V poznem srednjem veku Köln zaradi ugodne lege pomembna trgovska zveza s hanzeatskimi mesti. 1396 so upravo mesta prevzeli trgovci in obrtniki, 1475 ga je Friderik III. v zahvalo za pomoč v nassavski vojni razglasil za svobodno cesarsko mesto. Čeprav je bil pozneje sedež škofije prenesen v Bonn, Köln konec 16. st. središče protireformacije. Največje nemško mesto v srednjem veku (po številu prebivalcev in površini), prednost izgubil zaradi nazadovanja po tridesetletni vojni. 1794–1814 so bili v mestu Francozi (po lunévilskem miru iz 1801 del francoske državne zveze), 1815 skupaj s Porenjem pripadel Prusiji.
Dostopnost