mesojede rastline (karnivori, insektivori), zelene rastline na tleh, revnih z dušikom (posebej na barjih); avtotrofen način prehranjevanja, lahko pa se prehranjujejo tudi z manjšimi živalmi (posebej žuželkami); tako pridobijo hranilne snovi, ki vsebujejo dušik (beljakovine). Glede na vrsto lovilnih naprav (vedno listne tvorbe) ločimo lepljive, zapiralne in cevaste pasti: 1. lepljive pasti, po načelu lepljivih žlez; mastnica ima na zgornji listni površini dlačice z lepljivimi žleznimi glavicami, listni rob se zvije prek žrtve. Rosika ima na listih dlakave tvorbe (tentakli) z žleznimi glavicami; ko se nanje prilepi žival, se upognejo proti sredini lista; podobno lovi tudi rosolistka; 2. zapiralne pasti ima severnoameriška muholovka, na njeni listni ploskvi je nekaj čutilnih dlačic, zato se hitro zapre, ko se nanjo usede žival; številne prebavne žleze nato plen razkrojijo; podobno zgrajene liste ima tudi vodna past (Aldrovanda vesiculosa), pod vodo živeča rastlina brez korenin. Tudi pri nas rastoča mešinka ima ozke liste; na teh so drobni mešički, trdno zaprti s poklopcem; ta se odpira le navznoter in ima čutilno dlačico; ko dlačica zazna dotik, se mešiček odpre in skupaj z vodo potegne vase tudi žival; 3. cevaste pasti delujejo kot lovilne jame; so vrčasto ali cevasto oblikovane listne ploskve; vrčice iz jv. Azije imajo medovne žleze; z njimi privabijo plen, ta pa nato zdrsne na gladkem notranjem robu in pade v tekočino, ki razkraja beljakovine; pri severnoameriški cevnici so pasti cevaste.
Dostopnost