kondenzator, 1. elektrotehnika:električna komponenta za shranjevanje električnega naboja. Kondenzator sestavljata dve elektrodi (npr. plošči) in med njima ležeči dielektrik. Ker lahko kondenzatorji z nalaganjem naboja kratkotrajno shranjujejo električno energijo, so sestavni deli preklopnih vezij. Kondenzatorji se v električnih in elektronskih vezjih uporabljajo za izravnavanje pulzirajočih tokov, zapiranje enosmernih in prevajanje izmeničnih tokov, tj. filtriranje mešanic frekvenc, za izdelavo nihajnih krogov ipd. in tudi za ugašanje iskre. Kondenzatorji z majhno kapacitivnostjo (posebej za visoko frekvenco) so večinoma iz keramičnih cevk ali ploščic z naparjenimi kovinskimi plastmi (keramični kondenzatorji), za večje kapacitivnosti so iz navitih izolirnih folij s kovinsko prevleko ali s kovinskimi folijami (naviti kondenzatorji), pri kondenzatorjih iz plastične snovi pa iz vlečenih folij polistirola. Posebno visoke kapacitivnosti imajo elektrolitski kondenzatorji, katerih dielektrik je iz oksidne plasti z elektrolitom omočene aluminijeve površine. Spremenljivi kondenzatorji so vrtilni kondenzatorji in trimerji.