Jeriho ([jêriho], arabsko Arīḩā [aríha]), mesto v oazi in zdravilišče v Jordaniji, v spodnji dolini Jordana, nedaleč od Mrtvega morja, 15.000 preb.; 1967–94 pod izraelsko zasedbo; od 1994 upravni sedež avtonomnega palestinskega območja.
Zgodovina: izkopavanja (od 1907) so odkrila sledove najstarejše znane mestne naselbine na svetu, segajoče v mezolitik (ok. 8000 pr. n. š.), z močnimi utrdbami (od 7. tl.); med najdbami človeške lobanje, prevlečene z ilovico, plastično modelirane in okrašene (kult prednikov mlajše kamene dobe). Razcvet v bronasti dobi ok. 3000–1580 pr. n. š.; v 13./12. st. so prišli Izraelci, ki so našli Jeriho skoraj opuščeno (zavzetje z zvokom »jerihonskih trobent«, ki je podrl obzidje, je legenda) in jo znova naselili pod kraljem Ahabom (sredina 9. st.) ali pozneje; med vladavino kralja Josije v j. kraljestvu Juda. Helenistično-rimsko Jeriho zahodno od tod je zgradil Herod Veliki, v judovski vojni 68 n. š. so jo osvojili Rimljani, nato je bila bizantinsko mesto in sedež škofije do arabske osvojitve (7. st.).
Dostopnost