turška ljudstva, azijska ljudstva in plemena, ki jih povezujejo turški jeziki (ti spadajo k altajskemu jezikovnemu deblu in se večinoma razlikujejo le kot narečja); deloma mongolidni rasni znaki; danes pretežno privrženci islama. Njihova pradomovina, kjer so živeli kot nomadski lovci in živinorejci, je Altaj, od koder so se v več nenadnih valovih razselili na Kitajsko (od konca 3. st. pr. n. š.), v Evropo (od konca 4. st. n. š.; Huni, Avari) in jz. Azijo (od 10. st. n. š.; Seldžuki, Turki). Turška ljudstva so ustanovila večinoma kratkotrajne velike države in se kot višji sloj stopila s številnimi skupinami stalno naseljenih staroselcev, ki so jih praviloma jezikovno in deloma kulturno zaznamovali. Danes so državotvorno ljudstvo samo še v Turčiji (Turki), sicer pa narodi ali manjšine živijo na območju nekdanje ZSSR (razmeroma avtonomni), v Iranu, na Kitajskem, v Afganistanu in balkanskih državah. Najpomembnejša turška ljudstva so: Uzbeki, Tatari, Ujguri, Kazahi, Turkmenci, Čuvaši, Kirgizi, Baškirci.
Dostopnost