titan (latinsko titanium), simbol Ti, kovinski, največkrat štirivalentni kemijski element, vrstno število 22, atomska masa 47,90; srebrno bela kovina, obstojna proti koroziji; v čistem stanju ima jeklu podobne lastnosti, je dober električni prevodnik; tališče 1675 °C, vrelišče 3262 °C, gostota 4,54 g/cm3; je zelo razširjen element v zemeljski skorji (pogostejši kot ogljik), največkrat pa v nizkih koncentracijah (v njivskih tleh 0,5 %). Pomembni minerali so ilmenit, FeTiO3; titanit, CaTi(SiO4)O; perovskit, CaTiO3; rutil, TiO2. Velika nahajališča so v ZDA, Avstraliji, Kanadi, Norveški, Indiji. Titan pridobivajo kot železo-titanovo zlitino (ferotitan) z redukcijo rutila, npr. z ogljem, v čisti obliki največkrat z redukcijo titanovega tetraklorida z natrijem ali magnezijem. Titan danes zaradi njegovih kemijsko-mehanskih lastnosti (majhna gostota, trdote in trdnosti, ki sta primerljivi z jeklom), uporabljajo za pripravljanje titanovega jekla in posebnih zlitin za graditev raket, reakcijskih motorjev, letalskih delov, turbinskih vijakov, toplotnih izmenjevalcev, v zobni protetiki idr. – Spojine: titanov(VI) dioksid, TiO2, bel prašek, obstojen proti kislinam in bazam, pomemben bel pigment, ki ga uporabljajo za slikarske barve (titanovo belo) kot tudi polnilo za emajle, glazure, je sestavina mnogih kozmetičnih preparatov. Titanov(IV) klorid, TiCl4, brezbarvna kadeča se tekočina z dražečim vonjem, dobijo jo s kloriranjem titanovega dioksida, je vmesni produkt pri pripravi titana, uporabljajo jo v vojaške namene za nastanek umetne megle, za površinsko izboljšavo optičnega stekla in kot katalizator.
Dostopnost