humus [latinsko], črnorjava sestavina vrhnje talne plasti z veliko hranil, je celotnost vseh odmrlih organskih snovi v tleh. Humus nastane predvsem iz manjših korenin in nadzemskih rastlinskih delov, tudi iz organizmov talnega živega sveta; te po odmrtju razkrojijo zlasti talne bakterije v molekularne sestavine in ione (razkroj), delno pa spremenijo v huminske snovi (humifikacija). Humus je pomemben dobavitelj hranilnih snovi za rastline (zlasti dušika, fosforja, žvepla) in odločilno vpliva na oskrbo tal z vodo, zrakom in toploto, tudi na rodovitnost. Vrste humusa: hranilni humus, sveže, še ne razkrojene ali spremenjene humusne snovi; trajni humus, kemično in biokemično že predelane stabilne humusne snovi. Najpomembnejše oblike humusa: zreli humus vsebuje veliko hranil z velikim deležem sivih huminskih kislin, je najustreznejša oblika humusa; polzreli humus, z majhnim deležem sivih in večjim deležem rjavih huminskih kislin; je vmesna oblika med zrelim in surovim humusom, ki ne vsebuje veliko hranil in ima velik delež fulvokislin; med vsemi tremi oblikami ni ostre meje.
Dostopnost