• Išči po:
Kuvajt (uradno ime Dawlat al Kuwayt, Država Kuvajt), majhna država v jz. Aziji, na SV Arabskega polotoka, ob Perzijskem zalivu, meji na Irak in Saudovo Arabijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 17.818 km2, S–J 175 km, V–Z 160 km
prebivalstvo 2,1 mln., 118 preb./km2, letna rast –0,5 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto Kuvajt, 44.000 preb., na rtu ob j. obali Kuvajtskega zaliva
upravna razdelitev 5 provinc
članstvo v organizacijah OZN (od 1963), Arabska liga, GCC, Skupni arabski trg, OPEC, OAPEC, OIC
uradni jezik arabski; sporazumevalni jezik angleščina
denarna enota dinar (oznaka KWD)


Naravne razmere
Ravninsko državo (največ do 290 m nad morjem) sestavljajo skoraj izključno puščavske stepe ter prodnate in peščene puščave z redkimi oazami. Severno od Kuvajtskega zaliva se razprostirajo močvirnate poplavne usedline Šat el Araba. Pred obalo leži več otokov (Būbīyan, Faylakah). Prevladujejo suha in vroča poletja (več kot 30 °C), na obali je zaradi visoke vlažnosti zelo soparno. Padavine (manj kot 100 mm) so samo v milih zimskih mesecih.

Prebivalstvo
Med prebivalci je visok delež tujcev, predvsem iz drugih arabskih držav; manj kot dve petini je Kuvajčanov. Priseljevanje omejujejo z restriktivnimi ukrepi pri podeljevanju državljanstva in dovoljenj za stalno bivanje oz. delo. Z več kot 90 % mestnega prebivalstva je Kuvajt ena najbolj urbaniziranih držav na svetu. Večina prebivalcev je sunitskih muslimanov, kristjanov je ok. 6 %. Dohodki iz naftnega gospodarstva so omogočili razvoj sodobnega izobraževalnega sistema; poleg univerze (ustanovljena 1962) tudi tehnična univerza.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1962 (zadnje spremembe 1986) je Kuvajt ustavna dedna monarhija (emirat). Emir kot državni poglavar ima veliko politično moč; imenuje predsednika vlade, skupaj z ministrskim svetom ima izvršno oblast. 1986 so razpustili parlament, 1990 ga je nadomestil narodni svet; od 75 poslancev jih 50 izvolijo, 25 pa jih imenuje emir. Načrtujejo uvedbo parlamentarnega sistema po zgledu z. demokracije. Pravosodje temelji na islamskem pravu, delno je urejeno po evropskem zgledu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva je pridobivanje nafte. Naftnih zalog ima za 150 let, tako da je Kuvajt ena najbogatejših naftnih držav na svetu. Kapitalski donosi imetja v tujini so večji od naftnih izkupičkov iz obdobja pred vojno. Stroške za povojno obnovo naftnega gospodarstva ocenjujejo na ok. 150 mlr. USD. Gospodarstvo vodi država in je v veliki meri odvisno od tuje delovne sile. Med 700.000 zaposlenimi je samo 160.000 Kuvajčanov. Predelovalna industrija do zdaj ni imela večje vloge. Pomembna industrijska dejavnost je le gradbeništvo. Hudo pomanjkanje vode omejuje poleg industrializacije tudi razvoj kmetijstva (samo 0,2 % površin je umetno namakanih). Ribolov zadošča za domače potrebe, del ulova lahko država celo izvozi. Ceste so dobre, večinoma večpasovne. Poleg dveh industrijskih pristaniščih (Shuwaik in Shuaiba) ima Kuvajt tudi več pristanišč za ladje z nafto (pomembno trgovsko ladjevje). V bližini glavnega mesta je mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 34,4 mlr. USD, 16.340 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 60 %, industrija 39 %, storitvene dejavnosti 1 %
uvoz (2001, ocena) 7,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 16,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 6,9 mlr. USD


Zgodovina
Na začetku 18. st. je arabsko pleme Utubov ustanovilo neodvisni šejkat v okviru turškega cesarstva; 1899 so z Veliko Britanijo sklenili pogodbo o protektoratu; s sistematičnim črpanjem nafte od 1946 je postal Kuvajt ena najpomembnejših naftnih držav ob Perzijskem zalivu; 1961 ustanovni član Arabske lige; 1963 član OZN; 1974/75 podržavljena večina tujih naftnih družb; med iransko-iraško vojno (1980–88) je Kuvajt podpiral Irak. 2.8.1990 je Kuvajt zasedla iraška vojska in ga priključila Iraku. Varnostni svet OZN je zahteval umik, vendar se Irak ni uklonil, zato je posegla vojska (ZDA in zavezniki). Po dva meseca trajajoči vojni (operacija Puščavski vihar) je 27.2.1991 Kuvajt osvobodila. Iraška vojska je ob umiku zažgala naftne vrtine in povzročila veliko ekološko katastrofo. Na volitvah 2003 so prvič lahko kandidirale tudi ženske. Kuvajt je 2003 aktivno podprl napad na Irak.

Sorodna gesla: Kuvajt | Mīnā' al 'Aḩmadī | Perzijski zaliv | Puščavski vihar | zalivske države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek