ljudska kultura, zbirni pojem za materialne pridobitve, družbene značilnosti in duhovno ustvarjalnost in obzorje ljudstva ali etnične skupine (materialna, družbena, duhovna kultura). Pojem je bil določen s tradicijo in skupnostnimi oblikami življenja, ki so bile v preteklosti značilne zlasti za življenje kmetov. Zato je bila ljudska kultura v Evropi pogosto sopomenka kmečki kulturi, zunaj nje pa etnični kulturi naravnih ljudstev. Psihološko pojmovanje ljudske kulture poudarja »ljudskost« kot način mišljenja, čustvovanja in ravnanja ljudi, kot neindividualno psihično plast v človeku, ki je univerzalna oz. značilna za vse ljudi tako v preteklosti kakor danes, na podeželju in v mestu, pri višjih in nižjih družbenih plasteh. Zgodovinsko pojmovanje njen izvir v evropskih razmerah postavlja v razplasteno srednjeveško fevdalno družbo, v kateri je bila ljudska kultura posebna kulturna struktura ob kulturi plemstva in kulturi mest. Razkrojila se je ob propadu stanovske fevdalne družbe. Sorodno je pojmovanje ljudske kulture kot množične kulture predindustrijske dobe.
Dostopnost