Cerkniško jezero, presihajoče kraško jezero v Sloveniji, jz. od Ljubljane, v j. delu največjega slovenskega kraškega polja; ko je vode največ, gladina 552 m nad morjem, 26 km2, obseg 40,2 km, 76 mln. m3 vode, dolgo do 10,5 km, široko do 4,7 km, globoko do 10,7 m, ko presahne, po kraškem polju teče le potok. Dno polja je iz apnenca in dolomita, voda priteka v jezero iz kraških izvirov na robu polja, odteka s ponikanjem v podzemlje (Karlovic), iz nekaterih izvirov prihaja stalno, iz drugih ob močnejšem deževju, nekateri ob deževju vodo bruhajo, ob usihanju požirajo (estavele). V razl. letnih časih se na istem zemljišču čolnari, ribari, pase živina, kosi, seje, žanje, drsa. Svetovno znano je Cerkniško jezero postalo po zaslugi J. V. Valvasorja; ta ga je v 17. st. raziskoval in na podlagi dognanj o njem postal član Kraljevskega društva v Londonu. Preden so ljudje spoznali zakonitosti kraških pojavov, so jezero povezovali s skrivnostnimi silami v notranjosti zemlje in vzpetina Slivnica (1114 m) s. od njega je veljala za zbirališče čarovnic.
Dostopnost