telefonija, organizacija in tehnične naprave za prenos sporočil s telefoni. Ročno posredovanje: povezava naročnikov z ročnim pretikanjem v centrali z zbranimi priključki naročnikov; zdaj samo še v omrežjih z majhnim številom priključkov (npr. v hotelih ali podjetjih). V javnem telefonskem omrežju vsak izbere zvezo sam. Z dvigom slušalke (v njej sta mikrofon in slušalka) se telefon vključi in mikrofon dobi delovno napetost. Ob pritiskanju na tipke ali vrtenju številčnice sta mikrofon in slušalka za kratek čas sklenjena, ob povratnem vrtenju številčnice pa se odpirajo in zapirajo kontakti, ki dajejo izbrani številki ustrezno število tokovnih impulzov. Novejši telefonski aparati delujejo na podlagi mikroprocesorjev. Ti poleg sprožanja impulzov omogočajo še avtomatsko izbiro številke, shranjevanje klicane številke idr. Impulzi iz telefona aktivirajo po številčnem zaporedju koračne stikalne naprave ali digitalna elektronska vezja v avtomatski telefonski centrali, ta pa vzpostavi zvezo s priključnim vodom želenega naročnika. Aparat klicanega naročnika prejme iz centrale tokovne impulze in ti sprožijo zvonec. Po dvigu slušalke se vključi tudi ta aparat in zveza je vzpostavljena. Priključki na določenem območju so povezani v omrežnih skupinah. Za klicanje naročnika zunaj omrežne skupine tistega, ki kliče, je treba vzpostaviti zvezo z njegovo omrežno skupino. Pri avtomatskem daljinskem telefonskem prometu se naročnik, ki kliče, sam vključi v drugo omrežje. Tak način vzpostavljanja zveze je mogoč tudi z večino omrežnih skupin v tujini. Pogovori med oddaljenimi omrežnimi skupinami se pogosto prenašajo po usmerjenih radijskih zvezah iz telekomunikacijskih stolpov; pri tem je možen prenos več tisoč telefonskih pogovorov hkrati, tako polaganje dolgih večžilnih zemeljskih kablov ni več potrebno. Medcelinski telefonski promet omogočajo radijske zveze prek telekomunikacijskih satelitov. V Evropi je telefonija pod upravo državnih organov, ki imajo informacijski monopol.
Dostopnost