eshatologija [grško], teološki nauk o poslednjih rečeh, ki teološko razmišlja o koncu sveta in človeštva in o usodi posameznika (vstajenje, poslednja sodba, večno življenje). Apokaliptika slika konec sveta kot posebno obdobje stisk in nadlog, ki mu sledi dokončno odrešenje. V Novi zavezi nakazan in v krščanski teologiji pogosto povzet eshatološki nauk govori o obnovi prvotne popolnosti sveta (apokatastasis). Če je ta nauk govoril tudi o zveličanju pogubljenih, ga je katoliška Cerkev obsodila.

Sorodna gesla: apokaliptika | apokatastaza | dogmatika | konec sveta | krščanska filozofija | mit | Moltmann, Jürgen | mormoni | odrešenik | odrešenje | poslednja sodba | večno življenje | vstajenje | zoroastrizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek