tvorbno-pretvorbna slovnica (generativno-transformacijska gramatika), teorija N. Chomskega, ki je želel preseči taksonomični strukturalizem; vprašal se je, kako lahko govorec poljubnega jezika tvori s končnim številom pravil neskončno število povedi in kako naslovnik te povedi razume, čeprav jih prej še nikoli ni slišal. Tvorbno-pretvorbna slovnica predstavlja model opisa dinamičnega procesa jezikovnega tvorjenja in sprejemanja, sposobnost idealnega govorca/poslušalca, da tvori slovnično pravilne povedi in jih razume (kompetenca); rabo jezika pa Chomsky označuje kot performanco. Standardna različica Chomskega sestoji iz tvorbnega dela (baza), ki proizvaja globinsko strukturo, ta pa se v pretvorbnem delu glede na različne transformacije v posamičnih jezikih (npr. slovenski, angleški, francoski) pretvori v površinsko strukturo in omogoča pomenoslovno in glasoslovno interpretacijo; baza te slovnice je skladenjska, za vsak tvorjeni stavek predvideva globinsko in površinsko strukturo, pomen ter glasovno uresničitev. Najnovejša različica te teorije (minimalizem) opušča pojma globinske in površinske strukture.