Termania - Veliki splošni leksikon

Velika Britanija (uradno ime United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), otoška država na S z. Evrope, ob robu celine, obsega Anglijo (skupaj z otokom Wight in otoki Scilly), Wales (z otokom Anglesey) in Škotsko (s Hebridi, Orkneyjskimi in Shetlandskimi otoki ter otoki v Severnem prekopu) ter Severno Irsko. Otok Man in Kanalski otoki so z britansko krono povezani neposredno in niso sestavni deli Velike Britanije. Veliki Britaniji pripadajo še Gibraltar na J Iberskega polotoka in britanska čezmorska ozemlja; njihove mednarodne odnose nadzoruje Velika Britanija. Poleg tega si Velika Britanija lasti še del Antarktike (Britansko antarktično ozemlje).

časovni pas	srednjeevropski čas – 1 ura, poletni čas
površina	242.910 km2, S–J 1000 km, V–Z 500 km
prebivalstvo	60,0 mln., 247 preb./km2, letna rast 0,3 %, življenjska doba 78 let
glavno mesto	London, 7,5 mln. preb., 10–130 m nad morjem, ob Temzi, ok. 75 km oddaljen od obale Severnega morja
upravna razdelitev	v Angliji 39 grofij in 7 mestnih grofij, v Walesu 8 grofij, na Škotskem 12 regij, v Severni Irski 26 okrožij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), Britanska skupnost narodov, Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO
uradni jezik	angleški; pogovorni jezik v Walesu valižanski, na Škotskem galski, v Severni Irski irski
denarna enota	funt (oznaka GBP)

Naravne razmere
Britansko otočje leži na celinskem šelfu v sv. delu Atlantskega oceana; od celine ga ločita Severno morje in Rokavski preliv. Edina meja, ki ne teče po morju, je meja med Severno Irsko in republiko Irsko. Oddaljenost osrednjega britanskega otoka od celine je na najožjem delu v Dovrskem prelivu le 33 km. Z ok. 230.000 km2 (skupaj z drugimi otoki) je Velika Britanija največji evropski otok, zelo razčlenjen zlasti na z. strani; nobena točka na otoku ni od obale oddaljena več kot 120 km. V zavetju zalivov ob ustjih rek so številna pristanišča – čeprav visoka amplituda plimovanja (v ustju reke Severn do 18 m) delno otežuje plovbo. V nasprotju s hribovito obalo z. Anglije, Walesa in Škotske ter znamenitimi krednimi klifi ob Rokavskem prelivu (Beachy Head v Sussexu visok skoraj 180 m) in v Yorkshiru je obala v v. Angliji povečini nizka z naplavinami. Ob s. obali Severne Irske (14.100 km2) je naravni spomenik Giant's Causeway, 5 km dolga skalna obala z bazaltnimi stebri, ki so jih izklesali valovi. Zaradi raznolike geološke sestave Britanskega otočja je pokrajinsko razgibana; osnova so stara nagubana gorovja. Skrajni SZ Škotske s Hebridi je sestavljen iz lavrentinskega gnajsa (iz arhaika), ene najstarejših evropskih kamnin; preostali del Škotske, s. Anglije, Walesa in Irske je bil že v starem paleozoiku (predvsem v siluriju) pokrit z nagubanim kaledonskim masivom. V Škotskem nižavju in Angliji je prekrit z mlajšimi plastmi (rdeči devonski peščenjaki, ob obrobjih Peninov ležišča premoga iz karbona); na JZ Anglije in v j. Walesu sta Variscično in Armorikansko gorstvo (karbon). Celotno območje sestavljajo kamnine iz paleozoika in predkambrija, Britansko višavje. Od njega se loči nižje Britansko nižavje v srednji in južni Angliji, zgrajeno iz mlajših usedlin (mezozoik, terciar). V ledeni dobi (pleistocen) je velik del Britanskega otočja (s. od ustij rek Severn in Temza) preoblikoval led. Nastala so zaobljena slemena in vdolbine; to so zdaj navadno z vodo napolnjene globeli (jezera), značilne za Škotsko višavje, ki se vzpenja od Severozahodnega višavja in j. od podolžne doline Glen More do Grampianskega gorovja z Ben Nevisom (1343 m, najvišji vrh Britanskega otočja). Proti J se spusti v Škotsko nižavje, na J Škotske pa v Južno višavje. V Severni Irski je sestava hribovja podobna; nekateri hribi (tudi višji od 700 m) obdajajo Lough Neagh, največje jezero Britanskega otočja (396 km2). Na S Anglije so Cheviot Hills ter od S proti J segajoča veriga Peninov (visoka skoraj 900 m), na Z pa Cumbrian Mountains. V Walesu je Kambrijsko gorovje z najvišjim vrhom Snowdon (1085 m). Na JZ angleškega polotoka je hribovje v grofijah Cornwall in Devon. Celotno Britansko nižavje je ravno in stopnjasto; še posebej očitne so jurske plasti na Z (Cotswold Hills) ter kredne plasti v Severnem in Južnem Downsu j. od Temze.
Podnebje je izrazito oceansko in je pod vplivom Zalivskega toka. Poletja so hladna (povprečna temperatura 12–17 °C), zime mile (4–6 °C); pogosta oblačnost in dež. Razen na hribovitih območjih le redkokdaj zmrzuje ali sneži. Letna količina padavin je od 500 mm na jv. obali Anglije (opazni vplivi celine) do 5000 mm v nekaterih delih Škotskega višavja. Zaradi visoke vlažnosti zraka je pogosta gosta megla. Večino države pokrivajo močvirno rastje in resave; nekdaj obsežni listnati gozdovi so propadli zaradi slabega gospodarjenja in paše. Od začetka pogozdovanj (1919) se gozdne površine počasi spet povečujejo (zdaj jih je skoraj 10 %). V višjih legah so tudi gorske košenice. Ravne dele travnikov, pašnikov in njiv pogosto obrobljajo drevesa. Na obrežju ob Rokavskem prelivu uspevajo tudi nekatere sredozemske rastline.

Prebivalstvo
V Veliki Britaniji živijo povečini Angleži, Valižani, Škoti, v Severni Irski poleg Ircev predvsem Škoti, poleg teh pa tudi prebivalci britanskih čezmorskih ozemelj in tujci različnih narodnosti (4,5 %). Večina teh (ok. 2 mln.) so temnopolti prebivalci iz Britanske skupnosti narodov. Vlada je 1983 precej poostrila možnosti priseljevanja iz držav Commonwealtha (nov zakon o državljanstvu). Najgosteje so naseljene planote srednje in južne Anglije, doline v srednji Škotski in južni Wales. Urbanizacija je izjemno visoka (skoraj 90 %). Poleg območja Velikega Londona (Greater London) z ok. 7 mln. preb. so se urbanizirane aglomeracije (mestne grofije) razvile v okolici mest Birmingham (West Midlands), Manchester (Greater Manchester), Liverpool (Merseyside), Sheffield (South Yorkshire), Leeds in Bradford (West Yorkshire), Newcastle upon Tyne (Tyne and Wear) ter Glasgow (Central Clydeside). Število prebivalcev v mestnih jedrih teh aglomeracij se povečini zmanjšuje. Notranje selitve večinoma proti J Anglije. Večina prebivalcev je protestantske veroizpovedi, vendar ne pripada nobeni enotni cerkveni organizaciji. V Angliji je državna anglikanska Cerkev (55 % vseh prebivalcev); vodi jo britanski monarh in ta imenuje tudi cerkvene dostojanstvenike. Na Škotskem je državna prezbiterijanska Cerkev. Poleg tega obstajajo še številne svobodne Cerkve (metodisti, baptisti idr.), sekte in številne katoliške manjšine, še posebej v Severni Irski (več kot 25 % prebivalcev); judje, muslimani in hindujci. Šolstvo se deli na osnovne (Primary School), srednje (Secondary School) in visoke šole ter razl. vrste nadaljnjega izobraževanja. V srednjem šolstvu razlikujejo Secondary Modern Schools (srednja šola, ki daje precej splošno in tehnično izobrazbo), Secondary Technical Schools (navadno državna tehnična srednja šola) in Grammar Schools (državna ali zasebna šola, ki dijake pripravlja predvsem na visokošolski študij). Srednje šole so zdaj pogosto združene v splošno srednjo šolo (Comprehensive School). Poleg državnih šol obstajajo še številne zasebne šole, med njimi slovite public schools (kot npr. Eton, Harrow ali Rugby). V Veliki Britaniji je 47 univerz (najbolj znani sta Cambridge in Oxford), poleg tega številne višje in visoke šole.

Državna ureditev
Velika Britanija je parlamentarna monarhija. Najvišjo oblast ima monarh skupaj s parlamentom. Kralj/kraljica ima hkrati tudi vrhovno oblast v Britanski skupnosti narodov. Naloge monarha so predvsem reprezentativne; za ministrskega predsednika imenuje voditelja stranke, ki ima večino v spodnjem domu parlamenta, na njegov predlog pa imenuje tudi ministrski kabinet. Parlament sestavljata zgornji in spodnji dom. Zakonodajno oblast ima spodnji dom (House of Commons); v njem je 651 poslancev. Izvolijo jih neposredno, in to najmanj vsakih pet let. Proti sklepom spodnjega doma lahko zgornji dom (House of Lords) izglasuje odložilni veto. V njem je 1200 članov, in sicer plemičev in duhovnikov (772 dednih lordov, 402 lorda z dosmrtno pravico do naziva, 2 nadškofa, 24 škofov anglikanske Cerkve). Velika Britanija nima napisane ustave; ustavnopravna ureditev temelji na vrsti državotvornih zakonov: Magna Charta libertatum (1215), peticija o pravicah (1628), habeas corpus (1679), Bill of Rights (1689), zakon o nasledstvu na prestol (1701), zakoni o predstavnikih ljudstva (1832, 1918, 1928, 1948), zakona o parlamentu (1911, 1949). Drugi pravni viri so sodne razsodbe, običajno pravo in t. i. conventions. Čeprav niso pravni predpisi, so obvezujoči. Velika Britanija ni enoten pravni prostor. V Angliji, Walesu in na Severnem Irskem veljata common law in zakon pravičnosti (equity), dopolnjuje ju sodna oblast. Na Škotskem velja common law (nanj je vplivalo rimsko pravo). Splošna vojaška obveznost je bila odpravljena ob reorganizaciji 1957.

Gospodarstvo
Velika Britanija je najstarejša evropska industrijska država. Nekdaj v svetovnem merilu vodilna industrijska država je ob izgubi svojih kolonij gospodarsko nazadovala, zmanjševanje proizvodnje pa je zdaj ustavljeno. Od recesije v začetku 80. let je opazen gospodarski vzpon. Še vedno pa so velike razlike med industrijskimi območji v s. Angliji, Škotski in Severni Irski (velika brezposelnost) in gospodarsko uspešnim jugom Anglije. Kmetijstvo je po drugi svetovni vojni postalo intenzivno; zdaj se z njim ukvarja le še 1,3 % vseh zaposlenih. Okoli tri četrtine tal je kmetijske, povečini kot zelene površine (posebej na Z in S). Poljedelstvo je pomembno v manj namočenih predelih na V in JV Anglije in tudi v v. Škotski. Povečini pridelujejo pšenico, pivski ječmen, krompir, sladkorno peso, krmne rastline, zelenjavo in sadje. Pomembna je živinoreja (goveda, ovce, prašiči, konji), zlasti v hribovitih predelih Anglije, Walesa in Škotske pa tudi v Severni Irski; v EU ima Velika Britanija največji delež ovac. Kljub temu da pridelajo znatne količine mesa in mlečnih izdelkov, morajo ta živila tudi uvažati. V preteklosti so v kmetijstvu prevladovala zakupna razmerja, zdaj pa je večina obratov v zasebni lasti. Številni majhni obrati so vir postranskega zaslužka. Ribolov je pomemben predvsem na JZ in na v. obali osrednjega britanskega otoka. Pristanišča za ribiške ladje: Grimsby, Kingston upon Hull, Great Yarmouth, Aberdeen. Premogovniki in rudniki železove rude v srednji Angliji in j. Walesu so bili temelj močne industrializacije v 19. st. Svojo nekdaj pomembno vlogo zdaj izgublja predvsem premog. Osrednja območja industrijske proizvodnje so širše območje Londona, Midlands z Birminghamom, Yorkshire z mestoma Leeds in Sheffield, Lancashire z mestoma Manchester in Liverpool, sv. Anglija z mestom Newcastle upon Tyne, j. Wales ter z. Škotska z mestom Glasgow. Najpomembnejše industrijske panoge: strojna industrija, ladjedelništvo, avtomobilska in letalska industrija, metalurgija, kemijska, tekstilna, elektroindustrija, elektronika, industrija papirja, pa tudi živilska industrija in industrija žganih pijač (na Škotskem predvsem viskija), industrija cementa, gradbenih materialov, keramična in steklarska industrija. Nazadovali sta zlasti težka in tekstilna industrija, sicer najstarejši britanski industriji. Tradicionalno središče predelave volne je Leeds, predilnice bombaža pa imajo svoj sedež v Manchestru. Po visoki tehnologiji sta vodilna London z okolico in v. Anglija. V Severnem morju od 1975 črpajo nafto. Pomembna je tako za oskrbo z energijo kot tudi za izvoz; poleg tega je na Škotskem pomemben dejavnik razvoja. Zemeljski plin pridobivajo že od 1967. Veliko vlogo imajo storitvene dejavnosti; London je eno najpomembnejših trgovskih, denarnih in zavarovalniških središč na svetu. Izvažajo predvsem strojne, elektrotehnične in kovinske izdelke, avtomobile in letala, kemijske izdelke, tekstil in nafto. Najpomembnejše trgovinske partnerice so ZDA, države EU in članice Britanske skupnosti narodov. Ker je Velika Britanija visokoindustrializirana država, je tudi promet zelo razvit. Kot v drugih zahodnoevropskih industrijskih državah je najpomembnejši cestni promet; število osebnih vozil se stalno povečuje. Med mestoma Stockton in Darlington so 1825 slovesno odprli prvo železniško progo na svetu. Železniško gospodarstvo zdaj predvsem posodablja glavne proge (elektrifikacija, uvedba hitrih vlakov), stranske proge so vse manj v rabi. Zgrajen je bil tudi predor pod Rokavskim prelivom, uradno odprt maja 1994. Zdaj po njem poteka redni železniški promet med Francijo in Veliko Britanijo.
Zgodovina Britanskega otočja je tesno povezana s pomorstvom; Velika Britanija ima še vedno pomembno trgovsko ladjevje. Od skupaj 300 pristanišč ob morju (zabojniki in t. i. ro-ro) so najpomembnejša Felixstowe, Southampton, Dover, Grimsby/Immingham in Harwich, kot vsestransko pristanišče pa tudi London.
S svojimi tremi letališči (Heathrow, Gatwick, City Airport) je tudi mednarodno središče za letalski promet. Vedno pomembnejši je tudi turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	1530,3 mlr. USD, 25.510 USD na prebivalca
delež po panogah (1999)	kmetijstvo 2 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 73,4 %
uvoz (2001)	337 mlr. USD
izvoz (2001)	287 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek