kisli dež, zaradi onesnaženja so padavine kisle in povzročajo propadanje gozdov. Takšne padavine vsebujejo predvsem žveplov dioksid in dušikove okside, ki nastajajo predvsem na kuriščih in zaradi motornih vozil. Obe vrsti škodljivih snovi reagirata z zračno vlago in tako nastanejo žveplova(IV) in dušikova(V) kislina. Zaradi sprememb v prehrani rastline slabše rastejo. Kisli dež razžira voščeno povrhnjico listov in iglic, zato vanje lahko prodrejo škodljive snovi. Ljudje in živali vdihavajo predvsem v meglenem vremenu drobne, dražilne kapljice kislega dežja. Merilo za kislost je pH; razpon je 0–14; pri tem pomeni znižanje za eno enoto pH 10-kratno povečanje kislosti. Čisti dež ima pH 5,6, kisli pa 3–2, tako da je 100- do 1000-krat bolj kisel.