dragonec, v 17. st. pripadnik pehote na konju, pozneje lahek konjenik; imenovan po francoskem dragonu, posebnem strelnem orožju (nekaj vmes med karabinko in pištolo), s katerim so bili ti konjeniki oboroženi.

Sorodna gesla: dragonade | konjenica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek