fevd, služnostno razmerje, na podlagi katerega mora biti prejemnik (vazal) dosmrtne dedne posesti svojemu fevdalcu (kralju, knezu, samostanu) zvest in ga podpirati v vojni. Dobil ga je z investuro. Vazal je lahko dele pridobljene posesti dajal (proti dajatvam in služnostim) v najem svojim kmetom.

Sorodna gesla: alod | beneficij | investitura | kneževine | kronska zemlja | prisilna vrnitev fevda | vazal | viteška posest | zastavni fevd


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek