glasnost,
1. splošno: subjektivno (fiziološko) merilo za ocenjevanje zvočne jakosti; merski enoti sta fon in decibel; obe podajata razmerje med merjeno zvočno jakostjo in mejo slišnosti (10–12 W/m2 za 1 kHz). Enota fon upošteva, da je meja slišnosti odvisna od frekvence, pri decibelu pa je mišljena meja slišnosti za frekvenco 1 kHz. Glasnost se razteza v območju od 0 fonov (meja slišnosti) do 120 fonov (meja bolečine).

Glasnost: preglednica (v fonih)

0 meja slišnosti čistega tona s frekvenco 1000 Hz
10 tiktakanje žepne ure
20 tiho šumenje listov
30 šepetanje, šum v gledališču
40 tiho govorjenje, trganje papirja
meja hrupa za globoko spanje in bolniško sobo
50 normalno govorjenje
60 sesalnik, glasen govor, normalen dnevni hrup
70 avtomobilski motor, promet osebnih vozil
meja poklicne okvare sluha
80 motorno kolo, potniški vlak, glasno vpitje
90 verižna žaga, tovornjak med vzponom
100 motorno kolo brez dušilca, glasna glasba
110 pnevmatsko kladivo, kovaško kladivo
meja bolečine
120 letalski motor z razdalje 4 m
140 reakcijski motor


Sorodna gesla: decibel | fiziološke enote | fon | normalni ton | prag slišnosti | tonske frekvence | Weber-Fechnerjev zakon | zvočna jakost | zvočnik | zvok
2. zgodovina: [rusko, ‘javnost’] izraz, ki ga je uvedel nekdanji generalni sekretar KP ZSSR M. S. Gorbačov v okviru svojega notranjepolitičnega programa reform (perestrojka); pomenil je kritično poročanje v medijih o politiki sovjetske vlade in slabih socialnih in ekonomskih razmerah v nekdanji ZSSR. Glasnost naj bi omogočila izčrpno obveščanje prebivalstva in odprto razpravo tudi o zelo nasprotujočih si temah. Kampanja za glasnost je potekala hkrati s prizadevanji uradnih služb za prevrednotenje sovjetske zgodovine (rehabilitacija žrtev stalinizma, obsodba zasedbe ČSSR 1968, ožigosanje korupcije v partiji in državi). Prebivalstvo je glasnost večinoma podpiralo.

Sorodna gesla: Gorbačov, Mihail Sergejevič | perestrojka | ruska filozofija | Sovjetska zveza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek