Termania - Veliki splošni leksikon

glasnost,

1. splošno: subjektivno (fiziološko) merilo za ocenjevanje zvočne jakosti; merski enoti sta fon in decibel; obe podajata razmerje med merjeno zvočno jakostjo in mejo slišnosti (10–12 W/m2 za 1 kHz). Enota fon upošteva, da je meja slišnosti odvisna od frekvence, pri decibelu pa je mišljena meja slišnosti za frekvenco 1 kHz. Glasnost se razteza v območju od 0 fonov (meja slišnosti) do 120 fonov (meja bolečine).

Glasnost: preglednica (v fonih)

0	meja slišnosti čistega tona s frekvenco 1000 Hz
10	tiktakanje žepne ure
20	tiho šumenje listov
30	šepetanje, šum v gledališču
40	tiho govorjenje, trganje papirja
meja hrupa za globoko spanje in bolniško sobo
50	normalno govorjenje
60	sesalnik, glasen govor, normalen dnevni hrup
70	avtomobilski motor, promet osebnih vozil
meja poklicne okvare sluha
80	motorno kolo, potniški vlak, glasno vpitje
90	verižna žaga, tovornjak med vzponom
100	motorno kolo brez dušilca, glasna glasba
110	pnevmatsko kladivo, kovaško kladivo
meja bolečine
120	letalski motor z razdalje 4 m
140	reakcijski motor

2. zgodovina: [rusko, ‘javnost’] izraz, ki ga je uvedel nekdanji generalni sekretar KP ZSSR M. S. Gorbačov v okviru svojega notranjepolitičnega programa reform (perestrojka); pomenil je kritično poročanje v medijih o politiki sovjetske vlade in slabih socialnih in ekonomskih razmerah v nekdanji ZSSR. Glasnost naj bi omogočila izčrpno obveščanje prebivalstva in odprto razpravo tudi o zelo nasprotujočih si temah. Kampanja za glasnost je potekala hkrati s prizadevanji uradnih služb za prevrednotenje sovjetske zgodovine (rehabilitacija žrtev stalinizma, obsodba zasedbe ČSSR 1968, ožigosanje korupcije v partiji in državi). Prebivalstvo je glasnost večinoma podpiralo.

Sorodna gesla: Gorbačov, Mihail Sergejevič | perestrojka | ruska filozofija | Sovjetska zveza

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek