Kleist [klájst], Heinrich von, nemški dramatik in pisatelj, *18.10.1777 Frankfurt na Odri, †21.11.1811 Berlin (samomor); iz pruske častniške družine, 1792–99 v pruski vojski; pod vplivom Kantove filozofije 1800 opustil študij filozofije, naravoslovja in državoznanstva. Leta popotovanj (Nemčija, Francija, Švica) so se končala 1803 v Parizu z duševnim zlomom in uničenjem rokopisov; 1805–07 v pruski državni službi v Königsbergu (zdajšnji Kaliningrad), 1807 so ga aretirali pred Berlinom kot domnevnega francoskega agenta. Po izpustitvi (julija 1807) do 1808 živel v Dresdnu. Razočaran v osebnih, umetniških in domoljubnih pričakovanjih, se je skupaj z na smrt bolno prijateljico Henriette Vogel odločil za samomor. – Osnovno temo svojih dram in novel, nasprotje med človekovim pristnim notranjim občutjem kot absolutnim merilom in oporo ter stvarnostjo, ki jo obvladuje razum, je tragično upodobil v zgodnji usodnostni drami Rodbina Schroffenstein (Die Familie Schroffenstein, 1803), jo stopnjeval do dionizične strasti v Penthesilei (1807), romantično-pravljično razrešil v Katici iz Heilbronna (Das Kätchen von Heilbronn, 1810) in združil v višji ideal državniške pravičnosti v Princu Homburškem (Prinz Friedrich von Homburg, 1823; sl. 1969). Tudi v mojstrskih veseloigrah Amfitrion (Amphitryon, 1807) in Razbiti vrč (Der zerbrochene Krug, 1811; sl. 1957) obravnaval neomajnost in zmedenost čustev v mejnih situacijah in vprašanje o pravičnosti; prav tako v novelah, ki jih odlikujeta stvarno-hladno, togo upodabljanje in mojstrsko jedrnat, jasen prozni slog (Michael Kohlhaas, 1810; sl. 1950, Zaroka v St. Domingu, Die Verlobung in St. Domingo, 1810; sl. 1997). Poleg anekdot in esejev (O lutkovnem gledališču, Über das Marionettentheater, 1810; sl. 1999) domoljubne pesmi in sodobna politična drama Hermanova bitka (Hermannsschlacht, 1821).
Dostopnost