1. kloniranje, nastanek potomcev pri bakterijah in kvasovkah, ki se razmnožujejo nespolno; ti so genetsko identični materinski celici (klon).
Sorodna gesla: klon2. kloniranje, regeneriranje celotnega organizma iz ene ali nekaj telesnih celic pri živalih in rastlinah, ki se razmnožujejo spolno. Pri nekaterih rastlinah lahko npr. iz enega koščka lista vzgojijo novo rastlino. Iz celic nekaterih vrst rastlin se da vzgojiti veliko genetsko enakih potomcev. Pri živalih je kloniranje mogoče le pri nižje razvitih vrstah. Znanstvenikom je pri žabi krempljarki uspelo vzgojiti genetsko identične potomce, če so jedra črevesnih celic vsadili v jajčne celice, iz katerih so pred tem odstranili jedro. Možnosti za kloniranje sesalcev so omejene. Potomci so lahko genetsko enaki, če npr. embrio po prvi ali drugi delitvi, ko ima dve ali štiri celice, razdelijo na posamezne celice, ki se nato razvijajo v samostojne osebke. Tako na umeten način dobijo enojajčne dvojčke oz. četverčke. Kloniranje DNK je ena najpomembnejših metod genske tehnologije. Znani klonirani živali sta ovci Dolly in Tracy, ki so ju klonirali v Inštitutu Roslin v Edinburghu. Tracy je bila prva transgeno pridobljena ovca in je živela 13 let. Z Dolly (1997–2000) so dokazali, da je možno odrasle celice oz. njihovo jedro reprogramirati, vrniti v tako imenovano pluripotentno stanje. Obe živali sta se prezgodaj postarali in sta imeli razne zdravstvene težave. O kloniranju človeka poleg tehnoloških obstajajo tudi etični zadržki in prave potrditve o tem, ali je to tehnično že mogoče oz. da bi to že naredili, zaenkrat še ni.
Dostopnost