sveta Trojica (latinsko trinitas [‘trojica, trojstvo’]), po krščanskem pojmovanju enost bistva treh božjih oseb (Oče, Sin, Sveti Duh). Nauk o sveti Trojici je Cerkev v 3. in 4. st. razvila proti drugim umevanjem, posebej arijancev, opredelili so ga na koncilu v Nikaji 325 in Carigradu 381; zdaj je v skoraj vseh krščanskih Cerkvah to temeljna dogma. V krščanski umetnosti jo pogosto upodabljajo simbolično.

Sorodna gesla: antitrinitarijanci | arijanci | božje oko | dogma | dogmatika | hipostaza | homuzija | kristologija | križanje | krščanstvo | praznik svete Trojice | Prestol milosti | socinijanci | Sveti Duh | triquetrum | unitarijanci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek