1. javnost, aktivno ali pasivno zanimanje določenega (večjega) števila oseb za dogodke ali pripetljaje.
Sorodna gesla: odnosi z javnostmi2. javnost, v personificiranem pomenu celota oseb, ki se zanima za kakšen dogodek. V tem pomenu se deli na politično, literarno ali kulturno javnost, javnost kakšnega mesta, države, svetovno javnost ipd. – Javnost v klasičnem pomenu je pomenila sodelovanje državljanov v grških mestnih državah, Rimu ali srednjeveških državnih mestih v »javnih zadevah« (res publica). V 19. st. je javnost kot element političnega nadzorovanja postala ena osrednjih zahtev demokratičnega gibanja. Pa vendar je »meščanski pojem javnosti« izključil iz javnosti bistvena področja (npr. lastnino, družino) in ustvaril ločitev na »javno in zasebno«. Nadlokalna nacionalna javnost se je v teh gospodarskih in političnih razmerah tehnično lahko realizirala z množičnimi mediji (predvsem s tiskom; množična komunikacija). V sredstvih množičnega komuniciranja institucionalizirana javnost ima v množičnih demokracijah kot forum razprave, oblikovanja mnenja in nadzorovanja izvajanja oblasti pomembno funkcijo.
Dostopnost